»K si pod vplivom mamil, takrt maš vse rd. Men je blo vedn najpomembnejš, da sm mela vse rada in da so mel vsi mene. Mislm, da je blo to taglaun, iskala sm to, da bi mene mel radi. Noro sm pogrešala ljubezn do sebe. Nikol je nism mela dovolj. Pod drogo sm mislna, da sm to našla.« Roman Jurija Popova razkriva pretresljivo, resnično pričevanje Nike, nekdanje odvisnice od heroina. Necenzurirana pričevanja, zapisana v slengu, nagovarjajo s temno realnostjo sveta mamilske zasvojenosti in prostitucije. Knjiga je nastajala v obdobju tridesetih let in tudi zasnovana je v dveh časovno ločenih obdobjih, v katerih so živo opisane različne faze v življenju Nike, s poudarkom na psihičnem svetu pričevalke in komentarji avtorja. Ta izjemno lucidno prikaže širšo sliko problematike in hkrati opozarja na detajle in telesno govorico pričevalke, kar delu dodaja svojevrstno živost. Avtorjevo novinarsko ozadje poudarja zanimanje za življenje na robu, kjer se srečuje z različnimi oblikami trpljenja. Jaz, džankica ustvarja pronicljiv prikaz Nikine izkušnje, spodbujajoč bralce k razmisleku o raznolikosti življenjskih poti in temnih plateh mamilske zasvojenosti.